Vse se je začelo z buciko in nitjo

Vse kar te zanima o meni (in še malo več)

Moja zgodba

Kdo pravzaprav sem? Kdo ustvarja unikatne izdelke? Kje so moji začetki?

Kje sem se naučila klekljati? Me je naučila mama, babica, teta?

Kako pa to da klekljam, saj nisem iz Idrije?

A šivam tudi?

To so le nekatera vprašanja, s katerimi se dnevno srečujem.

In upam, da bom v tem zapisu odgovorila nanje – pa še na kakšnega drugega.

Zato: vzemi si čas in preberi Mojo zgodbo od začetkov pa vse do danes…

Če te pa še kaj zanima, me kar kontaktiraj: z veseljem poklepetam s tabo.

Kdo ustvarja?

Za blagovno znamko KlekljanjeKete se (bolj kot ne uspešno) skrivam Jana.

Sem mama šestih otrok, po izobrazbi profesorica zgodovine in geografije, ki nikoli ni stopila za kateder.

Kot nekdo, ki je zaljubljen v svoj rojstni kraj, opravljam še eno poslanstvo – sem namreč tudi lokalna turistična vodnica po občini Vipava. Z največjim veseljem sprejmem in po moji ljubi Vipavi popeljem mlade in malo manj mlade, znanja in informacij željne obiskovalce.

Predvsem pa sem po srcu ustvarjalka. Vsako minuto dneva po moji glavi švigajo ideje o ustvarjanju – tako ali drugače.

Dnevi, tedni, meseci in leta so minevali, mene pa klekljane kar ni minilo. V teh letih, kar sem obiskovala krožek, sem se od gospe Romane veliko naučila, za kar sem ji neizmerno hvaležna.

A prišla je srednja šola in z njo obdobje, ko je moja predraga bula samevala. Prav žalostno je čepela v kotu omare in me vsake toliko opomnila na mamine besede o muhi enodnevnici. Priznam, celo srednjo šolo nisem prijela za kleklje!

Sledila so leta študija, ko bi počela vse drugo, samo študirala ne bi. In bližal se je 80- rojstni dan moje stare mame. S sestrama smo se odločile, da ji sklekljam Marijo in jo uokvirimo. In ponovno sem začutila tisto toplino lesa in zaslišala nežno glasbo klekljev. Ponovno me je prevzela!

V času mojega štiriletnega študija v Mariboru je nastalo nekaj izdelkov, ki sem jih podarila mojim bližnjim. Po koncu predavanj sem se jeseni poročila in začela ustvarjati dom in družino. Klekljanje me je vseskozi spremljalo.

Odločilni trenutek na tej poti je verjetno bil, ko je šla h krstu moja prva nečakinja – takrat sem ji sklekljala angelčka. Pa za drugo nečakinjo, za sina… In tako naprej.

Bolj profesionalno pa sem klekljanje začela jemati verjetno v letu 2015, ko sem naredila prvi nakit in se jeseni udeležila moje prve stojnice na Vipavski trgatvi.

Koliko časa že ustvarjam?

Ustvarjam pravzaprav od kar pomnim. Kot majhna deklica sem zelo rada vezla – vsi robčki in majhni koščki blaga so bili izvezeni (tudi robčki od tata).

V 5. razredu osnovne šole pa me je čisto po naključju prevzelo klekljanje. V društu za kreativno preživljanje prostega časa Razmetano podstrešje je potekal krožek klekljanja, ki ga je vodila gospa Romana Prelc, klekljarica, priseljena iz Črnega Vrha v Vipavo. Tistega davnega leta 1996 sem prvič videla kleklje in bulo. Jih prvič prijela v roke in začutila toplino lesa in lepoto klekljane čipke. Ja, resnično lahko rečem, da je bila to ljubezen na prvi dotik.

Ko sem mami omenila, da bi mi kupila komplet za klekljanje, da bom lahko tudi doma kaj klekljala, mi je odgovorila: “Jana, ja lahko, če to le ne bo še ena muha enodnevnica!” Kaj poreče danes na to muho enodnevnico?

Kje lahko vidiš moje izdelke v živo?

Ni lepšega kot videti unikatne izdelke v živo, se strinjaš?

Vprašanje “Kje pa lahko vidim tvoje izdelke v živo?” je verjetno najbolj pogosto zastavljeno vprašanje.

Udeležila sem se nekaj stojnic, kjer sem dobila pravi občutek, da sem na pravi poti. Na enem od sejmov ustvarjalcev, me je medse povabila super skupina ustvarjalcev, ki so v Ajdovščini ustvarili en prav poseben kotiček – atelje unikatnih izdelkov Stvari. Kotiček, kjer ustvarjalci razstavljajo in tudi izdelujejo svoje izdelke – le te se pa lahko tam tudi kupi. Po parih mesecih gostovanja, so me sprejeli za svojo. In to lahko rečem, da je bil še en prelomni trenutek na moji ustvarjalni poti. Še vedno imam izdelke stalno na ogled (pa tudi prodajo) v tem ateljeju – in resnično iz dna srca priporočam njegov obisk.

Včasih sem veliko bolj pogosto hodila tudi na sejme – z leti pa sem se ustalila. Na stojnici lahko moje izdelke vidiš bolj kot ne samo še v Vipavi in bližnji okolici – Sejma na Vipavski trgatvi in Štefanovega sejma nikoli ne izpustim. Na stojnicah neizmerno uživam, saj takrat vidim obraze mojih zvestih strank, z njimi poklepetam in to mi daje energijo in voljo za ustvarjanje.

Kje sem se naučila klekljati - ali vodim tudi tečaje klekljanja?

O mojih začetkih klekljanja in spoznavanja s tem ročnim delom sem že govorila.

Velikokrat pa dobim tudi vprašanje, če učim klekljanja.

Moj odgovor je: Ne. Nisem dovolj podkovana v različnih tehnikah klekljanja, predvsem pa nisem podkovana v učenju klekljanja. Eno je klekljati, drugo pa je druge učiti klekljati. Dve različni zgodbi.

Kljub temu pa potekajo v Razmetanem podstrešju (društvu, kjer sem se tudi sama naučila klekljati) druženja ob ročnih delih. Tukaj se srečujemo in družimo ob ročnih delih (klekljamo, kvačkamo, urimo veščine klepetanja, pa še kaj drugega).

Pred parimi leti pa sem se udeležila tudi tečaja risanja vzorcev za klekljano čipko. To je bila moja dolgoletna želja po nadgradnji znanja. Risanja vzorcev sem se učila pri Tini Koder in to znanje mi pride res prav, saj veliko vzorcev za moje izdelke narišem sama – tako so res še bolj unikatni in moji.

Mnenja strank

Zavedam se, da ti bo mnenje drugih o mojih izdelkih v veliko pomoč pri odločitvi.

Zato sem zbrala nekaj mnenj, ki so jih drugi zapisali mojih izdelkih…
Zelo bom veseli, če bo tudi tvoje mnenje nekoč tukaj v pomoč drugim – sporoči mi tvojo izkušnjo, da jo lahko delim z drugimi.